030 V bandu ne moreš biti s »prepametnim« niti s »prevelikim butljem« | MI2

Jana Morelj je še zadnjič letos na svojem rdečem kavču gostila dva gosta, in sicer Jerneja Dirnbeka – Dimka in Toneta Kregarja iz legendarne slovenske rock skupine Mi2. Pogovor je tekel o začetkih skupine, dolgoletnem prijateljstvu, glasbi, ki ostaja, in življenju, ki ga – kot pravijo sami – velja praznovati.

Skupina Mi2 se je sprva začela kot duet Jerneja Dirnbeka in Roberta Firerja, pozneje pa se je razširila v polnokrvno rock zasedbo. Za uradni začetek delovanja štejejo december 1995, čeprav so se člani družili in ustvarjali že prej. Še pred imenom Mi2 so kot najstniki nastopali pod imenom Kamena doba, teh časov pa se danes spominjajo z veliko mero nostalgije in smeha.

Mi2 so danes ena najbolj prepoznavnih slovenskih rock skupin. Že več kot tri desetletja ustvarjajo avtorske pesmi, redno koncertirajo in imajo izjemno zvesto občinstvo. Znani so po energični rockovski glasbi, humornih, a premišljenih besedilih ter številnih uspešnicah, ki so se globoko zasidrale v slovenski prostor. V zgodnjih letih so v svojih skladbah prepletali humor, kritične poglede in lokalne zgodbe, pozornost pa so hitro pritegnili s pesmimi, kot sta Črtica in Teta Estera.

Velik poudarek pogovora je bil namenjen jubilejnemu koncertu, ki so ga Mi2 pripravili 4. oktobra 2025 v dvorani Stožice v Ljubljani. Koncert z naslovom Življenje je praznik je ob 30-letnici delovanja skupine privabil več kot 11.000 obiskovalcev. Jernej in Tone sta o koncertu govorila z velikim navdušenjem – energija je bila prava, stik z občinstvom izjemen, takšni trenutki pa so tisti, ki glasbenika na odru dobesedno ponesejo. Kot pravita, je videti ljudi, ki iskreno uživajo v tvoji glasbi, ena najlepših stvari, ki jih glasba lahko ponudi.

Slogan »Življenje je praznik«, ki ga pogosto poudarja Tone, ni le naslov koncerta, temveč tudi življenjska filozofija skupine – praznovati male stvari, ceniti trenutke in sprejemati modrost, ki pride z leti.

Prijateljske vezi znotraj skupine so zelo močne. Jernej in Tone se poznata že več kot 40 let, a kljub tesnemu prijateljstvu se zavedata, da je treba ohranjati zdravo ravnotežje. Včasih so se tudi sprli, a so se že naslednji dan pobotali – kot pravita, je to znak pristnega in zdravega prijateljstva. Po zelo intenzivnem obdobju so se letos odločili, da bodo druženje nekoliko postavili na pavzo, da preprečijo negativno energijo in ohranijo glavni motiv za ustvarjanje.

V karieri so se že znašli v obdobju, ko je bilo koncertov preveč in so morali stopiti korak nazaj. Prevelik angažma jim jemlje veselje do glasbe, zato danes raje izbirajo kakovost pred količino. Na vprašanje, kaj drug pri drugem najbolj cenita, Jernej poudari zanesljivost in to, da si znata »kriti hrbet«. Tone pa doda, da za dolgoletno delovanje ni dovolj le glasba – potrebna je kemija, osebna povezanost, medsebojno spoštovanje ter ohranjanje mladostnosti in igrivosti. Skupina se je v zadnjem času tudi nekoliko pomladila. Po odhodu dolgoletnega člana so novega kitarista poiskali prek avdicije. Pridružil se jim je Jure Golobič, ki je – kot v smehu pove Jernej – že na eni od dveh avdicij pokazal vse, kar so iskali.

Dotaknili so se tudi pisanja pesmi nekoč in danes ter razprav o cenzuri, kletvicah in svobodi izražanja. Med uspešnicami sta izpostavila skladbi Pojdi z menoj v toplice in Čista jeba, pri čemer menita, da je Pojdi z menoj v toplice izrazit koncertni komad, ki bo še dolgo živel na odrih. Jernej opaža, da se danes redko katera nova pesem obdrži na sceni tako dolgo, kot so se tiste, nastale pred 20 ali 30 leti.

Tone je izpostavil tudi, da se v Sloveniji medijsko veliko več pozornosti namenja športu kot glasbi, zaradi česar za povprečne glasbene skupine pogosto zmanjka prostora v medijih. Jano je zanimalo tudi, kateri medij jima je najbližji. Tone pravi, da je dan brez časopisa zanj izgubljen dan, medtem ko Jernej raje spremlja novice na spletu.

V sproščenem tonu sta se dotaknila tudi izobrazbe v bendu. Tone je hudomušno pripomnil, da v bandu ne moreš biti ne s tistim, ki je »prepameten«, ne s tistim, ki je »prevelik butelj«. Sam se kot zgodovinar posveča predvsem zgodovini Slovencev in drugih slovanskih narodov v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja ter zgodovini Celja s poudarkom na drugi svetovni vojni. Jernej pa ob glasbi rad tudi piše.

Pogovor je ponudil iskren vpogled v zakulisje ene najbolj priljubljenih slovenskih rock skupin ter potrdil, da Mi2 tudi po treh desetletjih ostajajo zvesti sebi – glasbi, prijateljstvu in življenju, ki ga je vredno praznovati.