Dvorec Štatenberg

Dvorec Štatenberg je baročno poslopje v bližini kraja Makole na obrobju Haloz nad reko Dravinjo. Leta 1740 ga je po načrtih italijanskega arhitekta Camessinija dal postaviti grof Ignacij Maria Attems za svojo poletno rezidenco. Za Attemsi se je na gradu zvrstilo mnogo plemiških družin in posameznikov; Auerspergi, Neumanni idr. Zadnji lastnici sta bili grofica Ana Marija Krane von Dürr in za njo njena hči Marija. Štatenberg velja za enega najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji.

Dvorec je najbolj znan po freskah in štukaturah v Viteški dvorani in elegantnih salonih, ki se nahajajo levo in desno od nje. V znamenju umetniškega snovanja zaživi jeseni, ko v barvitem septembru gosti slikarsko kolonijo.


Prvotni Stari grad je že sredi 13. stoletja stal v gričevju gozdnatih Haloz pod Plešivcem. Neslaven pečat Staremu gradu je v 16. stoletju vtisnil ogrski plemič Ferenc Tahi, ki je bil s svojim okrutnim ravnanjem med glavnimi povzročitelji velikega slovensko-hrvaškega upora tlačanov 1573.

V poznem 17. stoletju so se lastniki štatenberške gospoščine, grofje Attems, odločili zapustiti istoimenski, danes razrušeni srednjeveški grad nad Makolami in se preseliti v dolino. Izbrali so si zložno razgledno vzpetino v bližini in tam pozidali svoj novi dvorec, ki se je kmalu razrasel do svoje današnje imenitnosti.
Krajinski park

Občina Slovenska Bistrica je leta 1992 ribnike in grad z neposredno oklico razglasila za krajinski park. Krajinski park obsega 228 ha. Gozd okoli ribnikov daje skoraj naravni videz, če ne bi v njem izstopale orjaške duglazije - iglavci uvoženi iz Severne Amerike, ki izdajajo nekdanjo grajsko parkovno zasnovo.
Štatenberg danes

Dvorec je v lasti podjetja Impol iz Slovenske Bistrice, sicer pa je v najemniških rokah štajerskega gostinca Mihaela Piškurja. V pritličju dvorca danes deluje restavracija, v 1. nadstropju pa je muzej s še ohranjenim nekdanjim grajskim pohištvom in preostalo lastnino zadnje medvojne lastnice g