Semič

Naselje se nahaja v Beli krajini. Leži med planoto Kočevski Rog in pogorjem Gorjanci na severovzhodu. Pobočja Gorjancev se uporabljajo za vinogradništvo.
Naselje je bilo prvič omenjeno v 13. stoletju, ko so Belo krajino vse do reke Kolpe kolonizirali slovenski in nemški kmetje. Ime je dobilo po gradu Semenič, ki je nekoč stal na hribu nad naseljem.
Semič je bil del kranjskega okraja Metlika od leta 1364 dalje. Vključen v Habsburško monarhijo, so ga večkrat napadle osmanske sile; naselje in njegova utrjena cerkev sta bili leta 1547 popolnoma uničeni.
Grad Smuk
Razvaline gradu Smuk ležijo na zahodni strani platoja na hribu Smuk nad Semičem. Zarašča jih gosto podrastje in grmičevje. Na posameznih mestih so obodni in predelni zidovi ohranili svojo prvotno višino. Ohranjeni zidovi kažejo, da je bil grad enonadstropna stavba, katere stene so členile le pokončne pravokotne okenske odprtine in polkrožno zaključen vhodni portal na južni strani objekta. Na južni strani grajskih razvalin podrast in grmičevje zaraščata skromne ostanke dveh gospodarskih poslopij.
Grad Smuk ali Smočki grad z obzidjem so sezidali posestniki gradu Semenič v prvi polovici 16. stoletja. Utemeljitelj Smuka je bil Oton Semenič, izpričan v listini ob delitvi semeniške posesti iz leta 1541. Grad in okolica sta veliko trpela od napadov Uskokov.
Po tradiciji so bili graščaki gradu Smuk znani po svoji krutosti. Tlačani so jim morali s kamnitimi ploščami tlakovati zelo strmo pot do graščine in po tej poti so tudi nosili grajsko gospodo v dolino. Leta 1846 je prešel v posest deželnega svetnika Martina Kuralta, proti kateremu je bil uperjen eden zadnjih kmečkih uporov na Slovenskem. Sodeč po ohranjenih razvalinah in arhitekturnih členih je bil grad pozidan v renesančni dobi, morda kmalu po letu 1550.
(Wikipedia)
Zračni posnetki so Google Maps