0159 Kanižarica, 14 julij 1942 - spomin na poboj Romov

Kanižarica, 19. julij 1942 – spomin na poboj Romov
Film vključuje pogovor z Romkinjo Marjano Hudorovac, posnet 2. oktobra 1988 v Kanižarici, ter pripoved Zvonke Šterbenc, posneto 14. avgusta 2025 v Zagradcu, kraju, kjer naj bi bilo grobišče pobitih Romov.
Kruto in neselektivno kaznovanje Romov iz Kanižarice pri Črnomlju se je zgodilo sredi italijanske ofenzive. Po navedbah Radka Poliča je skupina belokranjskih partizanov 19. julija 1942 odpeljala proti Kvasici 61 Romov in jih usmrtila. Devetnajstletni Matija Hudorovac je zbežal iz Kanižarice in se zatekel k italijanskemu okupatorju, kjer je razkril, kaj se je zgodilo. »Ciganski poglavar« Jure, ki je kot partizanski dezerter sodeloval z Italijani v Črnomlju, naj bi ovajal in se pri tem tudi osebno okoriščal s svojimi sovaščani. Takšna dejanja so pri krajevnih partizanih sprožila vse večji gnev, ki je nazadnje prerasel v tragično kolektivno kaznovanje celotne skupnosti.
Romkinja Marjana Hudorovac je leta 1988 dejala:
»Če je on izdajal, bi mogli njega dobit, pa njega ubit. To ni bilo lepo.«
Ohranjenih je več povojnih pričevanj, ki jih je zbrala Antonija Zvonka Šterbenc. Po teh virih naj bi bilo pobitih med 70 in 80 Romov, kar pa je pretirana številka, ki je s sodobnimi italijanskimi viri ni mogoče podkrepiti. Povsem merodajen je dokument Občine Črnomelj z dne 30. junija 1943 z naslovom Seznam umorjenih oseb po partizanih na področju občine Črnomelj. V njem so navedene osebe, ubite med 27. majem in 22. septembrom 1942. Na koncu dokumenta je zapisanih 39 oseb iz Kanižarice z enakim datumom in krajem smrti: 19. julij 1942, gozd nad Jernejo vasjo.

Podatki o filmu
Z Marjano Hudorovac in Zvonko Šterbenc se je pogovarjal:
Božidar Flajšman
Snemanje:
• Maja Weiss (Kanižarica, 2. oktober 1988)
• Božidar Flajšman in Žiga Smolič (Zagradec, 14. avgust 2025)
Scenarij, režija in montaža:
Božidar Flajšman
Dokumentarno gradivo:
Arhiv Republike Slovenije, Okrajno glavarstvo Črnomelj, SI AS 1790, škatla 12, mapa 4.

Film je nastal v okviru raziskovanja RRI projekta DEDIVOJ (naročnik: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije). Projekt DEDIVOJ MO23, ki ga izvajajo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Avgusta d. o. o. in Arctur d. o. o., je usmerjen v posodobitev in nadgradnjo dveh ključnih baz s področja vojaške dediščine – Registra vojnih grobišč in Evidence prikritih vojnih grobišč.
V okviru triletnega raziskovalnega dela bo vzpostavljena sodobna aplikacija, ki bo omogočala povezovanje z drugimi bazami podatkov, sprotno nadgrajevanje vsebin ter strokovno podporo pri izvajanju nalog Ministrstva za obrambo. Raziskave posameznih grobišč vključujejo tudi proučevanje zgodovinskega konteksta, kar prispeva k celovitejšemu razumevanju vojnih in povojnih dogajanj. Projekt razvija inovativne pristope za upravljanje podatkov ter krepi sodelovanje med raziskovalnimi partnerji in pristojnimi institucijami.

Literatura in viri
• Arhiv Republike Slovenije, Okrajno glavarstvo Črnomelj, SI AS 1790, škatla 12, mapa 4.
• Antonija Zvonka Šterbenc, Poboj Romov iz naselja Kanižarica, naloga izvedena v okviru projekta Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, Republika Slovenija – Ministrstvo za šolstvo in šport, Črnomelj, 18. 12. 2009.
Glej tudi: Janez Kramarič, Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti, 1999, str. 166–167; ter Intervju z Janezom Jezerškom – Sokolom, ki ga je opravil Peter Vodopivec, Nova revija, št. 96/99, april–julij 1990, str. 872–878.
• Božidar Flajšman, Mrzla tujčeva krogla. V: Temelj našemu narodu: podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne, ur. Janez Weiss, 2024, str. 166.
• Radko Polič, Belokranjski odred, 1975, str. 238.