Lavričeva pot (Šentvid pri Stični - Bukovica - Felič vrh - Debeče - Pristava nad Stično - Gradišče)

Lavričeva pot

Poimenovana je po usnjarju iz Šentvida pri Stični. Lavrič je tradicijo usnjarstva nadaljeval od svojih prednikov. Usnjarstvo je bilo v Šentvidu pri Stični že od leta 1670. Josip Lavrič je bil tovarnar in usnjar, katerega tovarna je delovala med drugo svetovno vojno v Šentvidu pri Stični. Kupoval je posesti in gozdove, ter jih dajal v najem. Svoje poslovanje je širil tudi v Ljubljano. Bil je podjeten človek, nameraval je zgraditi letališče v Šentvidu pri Stični in si kupiti letalo, za poslovne lete. Načrte mu je prekrižala vojna in da mu tovarne ne bi nacionalizirali jo je z izročilno pogodbo podaril Ministrstvu za industrijo in rudarstvo. S svojo dobrosrčnostjo, poštenjem in trdim delom se je zapisal v zgodovino Šentvida pri Stični. Po njem se imenuje tudi koča na Gradišču, zraven cerkvice sv. Miklavža.

Lavričeva koča na Gradišču (509 m)

Lavričeva koča se nahaja le nekaj metrov pod vrhom Gradišča (519 m), vrha na katerem stoji cerkev sv. Miklavža. Z vrha oz. od koče, se nam odpre lep pogled proti Ivančni Gorici ter delu dolenjskega in notranjskega hribovja.

Cerkev sv. Janeza Krstnika, Bukovica

Cerkev sv. Janeza Krstnika je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji južno od vasi Bukovica na strmem pobočju.

Vas Bukovica leži v ozki dolini severno od Šentvida sredi katere se vije potok Bukovica. Sama vas se sicer omenja že leta 1225, medtem ko se prva omemba cerkve sv. Janeza Krstnika, ki leži na strmem pobočju, zasledi šele leta 1642. Kljub pozni letnici prve omembe pa velja za najstarejšo podružnico Šentviške župnije. Temeljito je bila prezidana v 17. stoletju, tako izgubila prvotno gotsko podobo, pridobila pa nov obok v prezbiteriju in ladji, bila povišana in pridobila zvonik. Večina opreme cerkve je sicer večina iz 19. stoletja, kljub temu pa premore starejše pripomočke za bogoslužje (mašni plašč, kadilnica in kelih), ki so tudi večje umetniške vrednosti.

Lectov grad (610 m)

Lectov grad je 610 metrov visok vrh. Vrh, na katerega vodi označena pot, se nahaja 0,4 km vzhodno od kraja Felič vrh in 0,6 km severno od kraja Cerovec. Najbližja planinska koča je Lavričeva koča na Gradišču, ki se nahaja 5 km jugo-jugozahodno. Nekoliko dlje pa je Balonarji. Vrh se nahaja severovzhodno od doline Mišja dolina.

Cerkev sv. Roka, Felič vrh

Cerkev sv. Roka na Felič vrhu je bila zgrajena v 17. stoletju, verjetno v spomin na kugo leta 1646. Ker je med 2. svetovno vojno na Felič vrhu (617m) potekala nemško – italijanska meja, so Nemci ukazali in prisilili domačine, moške iz bližnjih in sosednjih vasi, da so to delo opravili ročno, s krampi. Tloris je znašal 6 x 4 metre. Na začetku tega stoletja (2002-2011) so domačini na ruševinah nekdanje, sezidali novo cerkev. Iz dostopnega zvonika cerkve seže prečudovit razgled širom po Sloveniji. Ob lepem vremenu nam pogled seže celo do Triglava.

Osrenca (709 m)

Osrenca je 709 metrov visok nerazgleden vrh nad Javorjem. Nanjo gremo mimo Felič vrh, kjer se odpre razgled na pobočja Pristave in Obolnega pa tudi na vrhove Kočevskega Roga. Nekoč je tu stal razgledni stolp, ki pa je na sedaj žalost porušen in zato ni z vrha nobenega razgleda.

Cerkev sv. Lamberta, Pristava nad Stično

Na griču pod Pristavo stoji cerkev sv. Lamberta, ki s svojo prisotnostjo zaznamuje kraj in njegovo zgodovino. Sv. Lambert, zavetnik cerkve, je bil izobražen misijonar iz 7. stoletja, ki je zaslovel po svojih prizadevanjih za izboljšanje cerkvenih razmer ter širjenju krščanske vere. Bil je zgled pokončnosti, izobraženosti in neomajne predanosti verskemu poslanstvu.

Cerkev sv. Lamberta je tesno povezana z zgodbo Pristave in njeno plemenito preteklostjo, saj je bila v 14. stoletju del življenja Viride Visconti, ki je na tem območju preživela jesen svojega življenja. Ob 600. obletnici njene smrti je bila na cerkvi postavljena spominska plošča, ki opominja na pomembno zgodovinsko vlogo te lokacije.

Virida Visconti - Plemenita gospa s Pristave

Virida Visconti, vojvodinja iz znamenite milanske rodbine, je jesen svojega življenja preživela na lovskem gradu Pristava. Znana kot dobrotnica stiškega samostana, svetovalka in opora svojemu možu, avstrijskemu vojvodi Leopoldu III. Virida Viscotni je s svojo plemenitostjo in vero zaznamovala zgodovino kraja. Danes se v spomin nanjo na Pristavi ponašamo s cerkvijo sv. Lamberta in spominsko ploščo v njeno čast.

Cerkev sv. Miklavža, Gradišče

Na kraju, kjer stoji cerkev, so našli prazgodovinske ostanke naselbine. Cerkev se na tem kraju omenja že leta 1250. Kasnejše podatke o tem dobimo šele v 17. stoletju – v kropilniku je letnica 1628 – to je čas, ko je stiški opat Jakob Reinprecht cerkev temeljito prezidal. Leta 1675 pa je stiški opat Maksimilijan cerkvi prizidal kapelo sv. Antona Padovanskega. Nov glavni oltar je bil postavljen leta 1705; leta 1930 pa je cerkev dobila nov oltar sv. Cecilije.