Straški hrib (464 m) in Velika Prepadna (533 m), Dolenjska, Slovenija

Dolenjske Toplice

Dolenjske Toplice ležijo na zahodnem obrobju Novomeške kotline ob potoku Sušica in križišču lokalnih cest iz Novega mesta, Soteske in Podturna. Staro jedro naselja je ob barokizirani cerkvi sv. Ane iz 1648, ki ima v prezbiteriju še ohranjena gotska okna. Ob južni strani cerkve je ohranjen ostanek nekdanjega taborskega obzidja s strelnimi linami.

Na griču Cvinger (263 mnm) zahodno od naselja je bila prazgodovinska utrjena naselbina, ki je doživela razcvet v 5. in 4. stoletju pr. n. št.; izkopali so bogato bojevniško opremo, pasne sponke, uhane, keramiko. Danes so še vidni dobro ohranjeni obrambni nasipi. Cvinger je bila postojanka na stičišču poti iz doline Krke v Belo krajino.

K naselju spada tudi predel Topliška vas in Kamp Polje.

Straški hrib - Vzletišče Peter

Vzletišče Peter je travnata jasa na pobočju Straške gore, ki jo uporabljajo jadralni padalci za svoj vzlet. Gre za hrib posejan z vinogradi, zato so tudi poti na vrh razgledne. Po poti se nam odpirajo lepi razgledi po Dolenjski, od Trške gore, Novega mesta in Gorjancev, z vrha pa je razgled zaradi dreves usmerjen na dolino reke Krke, proti Dolenjskim Toplicam in Kočevskemu Rogu.

Jama Velika Prepadna

Velika Prepadna je kraška jama, ki leži ob gozdni cesti na severozahodnem pobočju Srobotnika. Vhod leži na nadmorski višini 530 m. V grobem je sestavljena iz vhodnega brezna, glavnega rova in spodnje etaže. Vhodno brezno, ki je globoko 24m nakazuje, da se je strop jame udrl in zasul nadaljevanje. Po podornem kamenju se spusti v vhodno dvorano, široko 20m in dolgo 30m. Na desni strani je nizek strop, na levi pa se strmo dviguje do višine 15-20m. Večina sten in stropa so zasigane. V nadaljevanju se dvorana počasi dvigne in preide v podrti rov 2x3m. Tla in stene so lepo zasigane.

Srednja dvorana se razširi in dviga. Tu pridemo do sigovih kop in manjših ponvic. Od srednje dvorane se glavni rov strmo dvigne v zadnjo dvorano. Tla so iz zasiganih balvanov, po stenah pa se mešata bela in rdeča siga. V njej je tudi veliko kapnikov, vendar je veliko stalaktitov polomljenih. V dvorani je tudi večji steber, visok okoli 6m in premera 1m, na desni strani pa je 4m globoka razpoka, kjer se nabira voda. Za stebrom sta dve vzporedni brezni, ki se spojita s Štirno, 20m globokim breznom z zelo razjedenimi stenami, na dnu katerega je ilovica in podorno kamenje - spodnja etaža, ki pa je dostopna le izkušenim jamarjem. Najnižja točka je -95m.

Velika Prepadna je ena redkih vodoravnih jam, saj je pretežno brezno od 10 do 40m globine. Ima skoraj 300m globinskega potenciala.

Straža

Straža leži na levem bregu reke Krke pod Straško goro. Skozi Stražo teče reka Krka, ki je uporabljena večinoma za zabavo in šport, na Straškem hribu je veliko vinogradov in zidanic zaradi ugodne lege in toplega podnebja.

Arheološke najdbe (med njimi 5.000 let stara kamnita sekira) kažejo na poselitev že v starejši kameni dobi. Iz obdobja starejše železne dobe, ki je na Dolenjskem zapustilo številne najdbe, je eno redkih ostankov ravninskega naselja iz tega obdobja; ta del Straže se še danes imenuje Gradišče. Našli so preko 100 peči za taljenje železove rude in številna grobišča. Iz obdobja antike so številni žgani grobovi iz 2. in 3. stoletja, nekaj verjetnih naselbinskih ostankov ter verjetna trasa današnje pešpoti Rimska pot. Najstarejše ime, ki priča o poselitvi Slovanov, je naselbinsko ime za Sela. Samo naselje Straža se prvič omenja leta 1290. Kraj naj bi dobil ime po stražarjenju prebivalcev, ki so vinograde nad naseljem varovali pred medvedi, pticami in drugimi nepovabljenimi. Kmalu po tem je omenjen tudi dvorec Zalog (Brajtenau), ki danes sicer ne stoji več.

Gpx poti:
https://www.komoot.com/tour/103228757...

https://www.outdooractive.com/en/r/26...